Vrtec je institucija, ki mora skrbeti za uresničevanje temeljnih otrokovih pravic. V demokratični državi zastopajo otrokove pravice starši oziroma njihovi zakoniti zastopniki. Otrokom, vključenim v javne vrtce, zagotavlja država možnost za optimalen razvoj ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost, telesno in duševno konstitucijo itn. Optimalen razvoj vključuje tudi možnost poglobljenega razvoja na določenem področju. Uresničevanje zahteve po enakih možnostih ni mogoče brez upoštevanja razlik ter pravice do izbire in drugačnosti, ki jo mora omogočiti organizacija življenja in dela v vrtcu. Pri otrocih je to povezano z vzgojo za strpnost, solidarnost in odgovornost ter s postopnim razvijanjem kritičnega duha, osebnih odločitev in avtonomne presoje. Javni vrtci so svetovno nazorsko nevtralni.
-Starši imajo pravico do vpogleda v programe za predšolske otroke (Kurikulum za vrtce), do obveščenosti o življenju in delu v vrtcu ter pravico do zaščite zasebnosti s poudarkom na varstvu osebnih podatkov.
-Starši imajo pravico do sodelovanja pri načrtovanju in organiziranju življenja in dela v vrtcu in skupini, kar jim mora vrtec formalno omogočiti. Pri tem morajo upoštevati meje svojega soodločanja in ne smejo posegati v strokovno avtonomnost vrtca.
-Ob vstopu otroka v vrtec lahko ta staršem omogoči postopno uvajanje otroka v vrtec tako, da smejo biti skupaj z njim v oddelku v obdobju, ki lahko traja več tednov.
-Starši imajo pravico do sprotne izmenjave informacij in poglobljenega razgovora o otroku z vzgojiteljico.
-Starši imajo pravico, da v dogovoru z vzgojiteljico aktivno sodelujejo pri vzgojnem delu.
-Pri odnosu med vrtcem in starši je zelo pomembna delitev odgovornosti in različnost pristojnosti.
-Vrtec nudi možnosti za otrokov razvoj, ne posega pa v sfero zasebnosti družine oziroma v pravice staršev.
-Sodelovanje vrtca s starši je nujni pogoj za dopolnjevanje družinske in institucionalne vzgoje.
